Poročilo iz 34. strokovnega seminarja sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji
»Ženske, moški in rak«

V četrtek 22. in petek 23. 3. 2007 je v termah Zreče potekal 34. strokovni seminar Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, istočasno pa smo proslavljali 20. obletnico delovanja sekcije. Zanimanje za seminar je preseglo pričakovanja organizatorjev do te mere, da smo zaradi omejenega števila udeležencev morali zavrniti prenekatero prijavo.

od leve proti desni: Mira Logonder, Jožica Bostič Pavlovič, Marina Velepič, Olga Koblar, Denis Mlakar - Mastnak

V uvodnem predavanju je Polonca Truden Dobrin, specialist epidemiolog predavala o skrbi za zdravje žensk in moških. Predavanje je nadaljevala mag. Andreja C. Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., ki je govorila o soočenju in spoprijemanju žensk in moških z rakom. Poudarila je, da je spol eden od dejavnikov, ki vpliva na soočenje pacientov z rakom. Znane so tudi razlike med spoloma tako v vedenjskih vzorcih, povezanih z boleznijo in zdravjem, kot v samih strategijah spoprijemanja z boleznijo in socialnem suportu. Za zdravstvene delavce je pomembno, da se zavedamo, da so kognitivni, emocionalni in vedenjski odzivi na poti, ki jih pacienti in njihovi svojci prehodijo od začetne nemoči ob postavitvi diagnoze do občutka kompententnosti in aktivne vključitve v zdravljenje in rehabilitacijo lahko zelo različni.
Prof. dr. Maja Primic Žagelj, dr. med. nam je s statističnimi podatki  predstavila razlike v obolevanju med ženskami in moškimi. Čeprav na prvi pogled med spoloma ni velikih razlik v številu zbolelih  za rakom, pa se spola razlikujeta po vrstah rakavih bolezni, ki jih najpogosteje prizadanejo. Moški večinoma predolgo odlašajo s pregledom pri zdravniku, tako je pri njih bolezen velikokrat odkrita v napredovalnem stadiju, kar ima za posledico slabše preživetje. Pri moških je najpogostejši pljučni rak, sledi rak črevesja in danke, pri ženskah pa prednjači rak dojke.
O novostih pri obravnavi raka dojk nam je predaval doc. dr. Janez Žgajnar, dr. med., ki je poudaril pomembnost zdravljenja raka dojk v zato usposobljenih centrih. Zdravljenje raka dojk je še vedno preveč razdrobljeno po sekundarnih centrih in zato vse ženske niso deležne enako dobrega zdravljenja. Rak dojke je heterogena bolezen in jo zaznamujejo različni naravni poteki bolezni, različne prognoze in zato posledično različno zdravljenje. V zadnjih letih se je zdravljenje pacientk z rakom dojke bistveno spremenilo. Včasih je veljala paradigma »največ zdravljenja, ki ga pacientka še prenese«, danes velja teza »najmanj zdravljenja, ki je še uspešno«. Posledica tega je pojav minimalnih kirurških posegov, vsaki pacientki prilagojeno sistemsko zdravljenje in obsevanje. Zdravljenje raka dojk je vedno bolj raznovrstno, individualno prilagojeno, tehnološko zahtevno, zato je razumljivo, da mora potekati v zato usposobljenih centrih.
O zdravstveni negi dojk (Breast care nursing) je predavala Katarina Lokar, prof. zdr. vzg. Poudarila je pomen uvajanja in uveljavljenja vloge specializiranih medicinskih sester za rak dojke v praksi, ki pa je povezano tudi z določenimi ovirami kot so: odsotnost podiplomskega izobraževanja na področju zdravstvene nege, pomanjkanje učiteljev na področju zdravstvene nege dojk, visoke zdravstvene šole ne sledijo razvoju onkološke zdravstvene nege, pomanjkanje medicinskih sester, odsotnost kvalificiranih medicinskih sester za dojke, pritiski k povečani učinkovitosti namesto k človeški interakciji. Potrebna je multidisciplinarna obravnava in timsko delo.
Prim. Mojca Senčar, dr med. je predstavila vlogo in cije Evrope Dona, ki skuša slovensko javnost ozavestiti o zdravem načinu življenja, o opuščanju nezdravih navad. Prizadeva si, da bi imeli vsi ljudje možnost za zgodnje odkrivanje bolezni, enako dobro zdravljenje in rehabilitacijo.
O ženskah, moških in dednem raku je predavala mag. Mateja Kranjc, dr. med. Poudarek je bil na  raku dojk in jajčnikov. S pomočjo biotehnologije vse bolj podrobno spoznavamo vzroke za razvoj rakov, med katerimi so nekateri tudi dedni. Vzrok za nastanek raka je v mutaciji ali mutacijah  DNK, zaradi katerih se celice nenadzorovano delijo in postanejo nesmrtne. Na Onkološkem inštitutu poteka gensko svetovanje, pri katerem je pomembno poznavanje problematike, primerno predajanje znanja, dolgotrajna medsebojna komunikacija. Le tako se lahko zagotovi kakovost svetovanja.
V nadaljevanju je Katarina Lokar prof. zdr. vzg. predstavila potek genskega svetovanja, ki poteka na Onkološkem inštitutu. Najpogosteje se gensko svetovanje izvaja pri pacientih z rakom dojke in jajčnikov. Pri tem ima medicinska sestra veliko vlogo saj ima največ stikov z pacienti in njihovimi družinami, glavna omejitev  pa je predvsem pomanjkanje znanja na področju humane genetike, saj te vsebine niso vključene v obstoječe študijske programe zdravstvene nege.
Prof. dr. Iztok Takač, dr. med. je spregovoril o diagnostiki in zdravljenju raka jajčnikov, katerih največji problem je kasno odkrivanje saj v zgodnjih stadijih navadno ne povzroča težav. Posledica kasnega odkritja raka jajčnikov je slabša prognoza, torej je uspešnost zdravljenja odvisna od zgodnje diagnoze. Predstavljeni so bili načini in zaporedje zdravljenja odvisno od obsežnosti bolezni.
Danijela Pušnik dipl. m. s. je predstavila standarde negovalnih intervencij pred, med in po operaciji raka jajčnikov, ki jih uporabljajo v splošni bolnišnici Maribor. Nmen teh standardov je strokovno, vsebinsko in metodološko usklajena izvedba negovalnih intervencij.
Irena Križ, dipl. m.s. je skozi predstavitev primera prikazala zdravstveno nego pacientke z rakom jajčnikov. Govorila je o stranskih učinkih s katerimi se srečujejo pacientke po kemoterapiji, njihovo obvladovanje in pomen celostne obravnave.
Suzana Mlaker, dip m. s. nam je predstavila ganljivo zgodbo mlade pacientke z rakom jajčnikov in njen neutruden boj, ki se je končal v nekaj kratkih mesecih.
Po zaključku prvega dne seminarja je sledila slavnostna večerja z glasbo in plesom.
Drugi dan je začel predavanje prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., ki je predaval o raku pljuč. Opisoval je  vpliv spola na njegov nastanek, ali je vzrok za njegov nastanek le v kajenju, ali so vpleteni tudi drugi dejavniki. Poudarjena je bila skrb zaradi pojava pljučnega raka pri mlajših ženskah, nekadilkah, ki se običajno pojavi 2-3 leta po porodu. Predstavljeno je bilo zdravljenje z obsevanjem in kemoterapijo ter pomen dobre komunikacije.
Anja Simonič univ. dipl. psih. in Ana Delimar, univ. dipl. soc. del. sta predstavili psihosocialno oskrbo  pacientov s pljučnim rakom. Ohranjenje kakovosti življenja in minimaliziranje telesnega in psihosocialnega vpliva bolezni in neželenih učinkov zdravljenja predstavljajo temeljno izhodišče celostne oskrbe pacientov z rakom. Pomembno je, da s pomočjo psihosocialnih presajalnih postopkov in intervencij identificiramo tiste paciente, za katere obstaja visoko tveganje, da bodo imeli resnejše težave pri soočenju z boleznijo.
Jožica Jošt, dipl. m. s. je predstavila pomen terapije s kisikom pri pacientih s pljučnim rakom. Za paciente na zdravljenju s kisikom je pomembno, da sprejmejo priporočen način zdravljenja, razumejo njegovo pomembnost in se naučijo živeti s svojo boleznijo. Ob dobrem sodelovanju pacienta je ob odpustu pomembno tudi  sodelovanje svojcev, zdravnika in patronažne sestre.
O zdravstveni vzgoji pacientov s pljučnim rakom, ki se zdravijo z obsevanjem je predavala Urška Tomšič, dipl.m.s. Poudarila je, pomen dobre zdravstvene vzgoje tako na oddelku, kot v posvetovalnicah. Obsevanje je možno izpeljati po predvidenem načrtu le, če zdravljenje poteka brez večjih neželenih učinkov in če je pacient v zadovoljivi psihofizični kondiciji.
Rak debelega črevesja in danke je v zadnjih letih postal najpogostejši rak v Sloveniji. O znakih, simptomih in zdravljenju je predaval mag. Erik Škof, dr. med. V večini primerov se rak debelega črevesja in danke pojavi sporadično, le v 5% je bolezen podedovana. Dejavniki tveganja so: starost, vpliv okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje), črevesni polipi, kronične vnetne črevesne bolezni, družinska obremenjenost.
Operacijo s pospešenim okrevanjem (fast track) in vlogo zdravstvene nege, ter samo pripravo pacientov na operativni poseg je predstavila Lara Kaligarič dipl, m. s. Pomembna je optimalna predoperativna priprava pacienta, tako fizična kot psihična, predvsem z informiranjem in edukacijo pacienta, pa tudi z medicinsko - tehničnimi ukrepi, ki so pomembni predvsem po operaciji.
Protokol prehrane pri pripravi pacienta z rakom na fast track operacijo je predstavila mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr.  med. S prerioperativnim protokolom  za pospešeno okrevanje po operaciji na debelem črevesju skušamo zmanjšati negativni vpliv kirurške travme na organizem in tako  omogočiti bolniku čim bolj uspešno zdravljenje. Prehranska podpora pacienta predstavlja pomemben del protokola.
Jovan Boštjan, dipl. zdrav. je predstavil primer pacienta pri fast track operaciji, pri čemer je ugotovil, da imamo še nekaj manevrskega prostora za izboljšave, kljub temu, da je obravnavani pacient uspešno prestal tako operacijo kot hospitalizacijo. Vidne so velike izboljšave v načinu obravnave bolnika, vendar je to šele začetek dolge poti k boljši, z znanstvenimi dokazi podprti obravnavi pacienta.
Doc. prim. dr. Ciril Oblak dr. med. je predaval o raku prostate in  vplivu na kvaliteto življenja, ki je praviloma bolezen starejših moških. Predstavljeni so bili dejavniki tveganja, simptomi, diagnostični postopki, zdravljenje, genska terapija, alternativne metode zdravljenja, spremljanje bolezni in kakovosti življenja.
Svarunja Ferš, viš. med. ses., univ. dipl. org. in Irena Špela Cvetežar, dipl. m. s. sta predavali o zdravstveni negi bolnika po kirurški operaciji na prostati. Predstavili sta celotni postopek  fizične in psihične priprave na operativni poseg, ter zdravstveno nego pacienta neposredno po operaciji.
O zdravstveni negi pri hormonskem in biološkem zdravljenju raka prostate je predavala Marjana Bernot, dipl. m. s., univ. dipl. org. Hormonsko zdravljenje je najučinkovitejše sistemsko zdravljenje, saj je rak prostate kar v 80 % hormonsko odvisna bolezen. Medicinska sestra pri bolniku lahko opazi določene neželene učinke kot so: impotenca, upad libida, inkontinenca urina, navali vročine in potenja, ginekomastrijo, osteoporozo. Predstavljeno je bilo zdravljenje s citostatiki, preizkuša pa se še zdravljenje z biološkimi zdravili.
Snežana Umišević, dipl. m. s. je predstavila primer in zdravstveno nego pacienta z rakom prostate na sistemskem zdravljenju. Predstavljene so bile negovalne diagnoze in kolaborativni problemi, ki so bili prisotni pri obravnavanem pacientu: spremenjena samopodoba, zmanjšan libido, navali vročine in znojenja, občutek potrtosti in tesnobe, povečanje telesne teže, pomanjkanje znanja o kemoterapiji in njenih neželenih učinkih, levkopenija, alopecija, možnost nastanka okvare ustne sluznice.
Nataša Šegš, dipl. m. s. in Biserka Petrijevčanin, viš. m. s. sta pripravili zaključno predavanje z naslovom: Vloga zdravstvene nege pri zdravljenju raka prostate z obsevanjem. Predstavili sta stranske učinke kot so: radiocistitis, radioproktitis, radiodermatitis. Aktivnosti medicinske sestre in zdravstvena nega pri že nastalih spremembah zaradi obsevanja pripomorejo k doseganju ciljev zdravljenja, hitrejšemu okrevanju in boljši kakovosti življenja.

Vesna Ostrožnik