Po uvodnem nagovoru predsednice sekcije, Biserke Petrijevčanin, viš. med. ses., in vodstva UKC Maribor so se zvrstila zanimiva predavanja. Tako smo dobili pogled na komunikacijo s pacientom z več zornih kotov in od ljudi različnih poklicnih skupin v zdravstvu. Udeleženci so bili po analizi anketnih vprašalnikov s predavanji in vsebinami zelo zadovoljni.

V prvem predavanju »Veščine komunikacije v odnosu zdravstveni delavec – bolnik« je mag. Andreja C. Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., predstavila dva modela učinkovite komunikacije: »5E« in »C-L-A-S-S«. Uspešnost pacientovega sodelovanja v procesu zdravljenja je odvisna od vzpostavljenega zaupnega medosebnega odnosa, spoštovanja pacientovega razumevanja, poučevanja in razlaganja ter čustvenega doživljanja, ki pripomore k doživljanju občutka nadzora nad situacijo. Zdravstveni delavci se moramo v stiku s pacientom zavedati neverbalnih sporočil. Enako pomembno kot govorjenje je tudi poslušanje pacienta, razumevanje njegovih sporočil in čustvenih stanj.

S pravilno in spoštljivo komunikacijo, sspoštovanjem zaupnosti, telesne zasebnosti in pacientove avtonomije ter drugih pravic zagotavljamo dostojanstvo in zasebnost pacienta. Dostojanstvo in pravica do zasebnosti statemeljni človekovi pravici, zagotovljeni z Ustavo RS, urejajo pa ju tudi drugi dokumenti v zdravstvu. O teh in o zasebnosti ter dostojanstvu pacientov z vidika zdravstvene nege je predavala Marina Velepič, viš. med. ses., v nadaljevanju pa je Špela Svoljšak, univ. dipl. prav., predstavila še komunikacijo z vidika Zakona o pacientovih pravicah. Čeprav je še vedno najpomembnejša pristna medosebna komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti, se danes tako zaposleni kot pacienti poslužujejo sodobnih informacijskih
komunikacijskih tehnologij (IKT). Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., pred., je predstavila »pro et contra« IKT v zdravstvu, saj po številnih raziskavah, ki so bile izvedene, še vedno ni znano, kakšen je vpliv IKT na učinkovitost zagotavljanja zdravstvenega varstva.

Nadaljevali smo s sklopom komunikacije v paliativni oskrbi. Poslušali smo o pomenu komunikacije zdravnika v primeru neozdravljive bolezni, na prehodu v paliativno zdravljenje – kako sporočiti slabo novico ob upoštevanju etičnih načel (spoštovanje pacientove avtonomije, neškodovanje, dobrohotnost za pacientovo dobrobit in pravičnost). Jernej Benedik, dr. med., je predstavil komunikacijske strategije, ki so v pomoč pri sporočanju slabe novice. Ob tem je za uspešnost dela pomembna komunikacija med vsemi člani paliativnega tima. Vključevanje svojcev v proces zdravstvene obravnave, kadar pacient to želi in mu koristi, pomeni za pacienta možnost in pravico soodločanja.
V paliativni oskrbi je oblika uspešne komunikacije »družinski sestanek«, kjer poleg pacienta in svojcev sodelujejo različni člani paliativnega tima: zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt, psiholog, socialni delavec Namen, cilje in potek družinskih sestankov je predstavila Judita Slak, dipl. m. s.. Mag. Klelija Štancar, univ. dipl. teol., in Tanja Žagar, univ. dipl. psih., sta spregovorili o komunikaciji v paliativni oskrbi z vidika duhovnih in psiholoških potreb ter obravnavo slednjih v procesu družinskih sestankov. Povezanost s pacientom in svojci se nadaljuje v nepretrgano spremljanje. V nadaljevanju sta predstavili tudi rezultate sistematičnega spremljanja pacientov v paliativni obravnavi in njihovih svojcev v petletnem obdobju na Onkološkem inštitutu. Iz literature in izkušenj v klinični praksi ugotavljata, da psihološke in duhovne potrebe niso obravnavane in zagotovljene v taki meri kot telesne.
Zadnje predavanje tega sklopa je bilo namenjeno komunikaciji ob koncu življenja. Boštjan Zavratnik, dipl. zn., je predstavil komunikacijo, usmerjeno v vodenje in spremljanje pacientov ter njihovih bližnjih na skupni poti, na pomen neverbalne komunikacije z umirajočimi pacienti in verbalne komunikacije s svojci. Za učinkovito komunikacijo v okolju mora zaposleni temeljito obvladati in poznati komunikacijo s samim seboj, poznati mora splošna komunikacijska načela ter imeti znanja.

Nadaljevali smo s predstavitvijo načrtovanega odpusta v domačo oskrbo ali institucionalno varstvo z vidika socialnih delavcev, prav tako članov zdravstvenega tima. Leonida Marinko, dipl. soc. del., je predstavila pomen strokovnega, socialno delovnega pogovora s pacientom in svojci. Temeljna naloga socialnih delavcev je pomoč družinam za rekonstrukcijo njihovih odnosov ter delo s širšim institucionalnim okoljem. V komunikaciji si želimo, da bi bila informacija jasna, razumljiva, da bi jo prejemnik razumel enako kot tisti, ki sporočilo pošilja. Vendar pa obstaja več nevarnih komunikacijskih motenj oz. šumov, tako pri medicinskih sestrah kot pri pacientih. Lahko so psihološkega, mehaničnega ali semantičnega izvora. O njih je predavala Tjaša Pečan Salokar, dipl. m. s. Predstavila še je nekaj primerov komunikacijskih šumov ter priporočila za preprečevanje, saj je učinkovita komunikacija temeljni kamen varnosti pacienta.
Laringektomija pušča pri pacientih trajne organske in duševne posledice, saj je izguba normalnega govora za mnoge enaka izgubi razumevanja na splošno. Nina Krečan, dipl. m. s., je predstavila načine govorne rehabilitacije pri laringektomiranih pacientih. Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo, imeti morajo dobro teoretično znanje o komunikaciji in poznati načine nadomestne komunikacije, da bodo lahko uspešno izvajale zdravstveno-vzgojno delo. Ana Istenič, dipl. m. s., je v prispevku o komunikacijskih vezeh med pacientom z rakom glave in vratu, njegovimi svojci in medicinsko sestro izpostavila pomen poznavanja pacientovega psihosocialnega stanja in okolja, na podlagi katerega načrtujemo, nudimo in organiziramo strokovno pomoč v novonastali situaciji med zdravljenjem in po odpustu.

Tema, o kateri v zdravstveni negi in tudi v drugih poklicnih skupinah redko govorimo, je doživljanje spolnosti pri onkoloških pacientih. Danijela Pušnik, dipl. m .s., je v prispevku predstavila dejavnike spolnih motenj ter vlogo medicinske sestre v procesu njihove obravnave, za kar so potrebne ustrezne komunikacijske veščine ter znanja o spolnih motnjah. Predstavila je rezultate kvalitativne raziskave med medicinskimi sestrami, kjer je ugotovila pomanjkljivost komunikacijskih veščin za obravnavo spolnosti ter prisotnost stereotipov, ki so navedeni tudi v tuji literaturi.

Nataša Knafelc Jeromel, dipl. m. s., je v prispevku o pripravi pacienta na operativni poseg poudarila pomen informiranja o posegu ter seznanitev z aktivnostmi v pooperativnem obdobju. Vsi člani zdravstvenega tima vplivajo na pacientovo počutje in okrevanje z uspešnim medsebojnim sodelovanjem ter z upoštevanjem pacientovih individualnih potreb in zmožnosti, tako razumevanja in sprejemanja odločitev kakor pridobivanja novih znanj v procesu učenja. V nadaljevanju je Katja Vrankar, dipl. m. s., predstavila motnje v komuniciranju z intubiranim pacientom na ventilatorju. Take paciente lahko obhaja občutek nemoči, če ne morejo verbalno sporočati svojih misli, občutkov. Medicinska sestra jim mora nuditi veliko oporo in jih spodbujati k aktivnemu sodelovanju v procesu komunikacije ob upoštevanju algoritmov za izbor komunikacijske tehnike.

V zadnjem predavanju smo se seznanili s pomenom komunikacije medicinske sestre s pacientom v procesu usposabljanja za samostojno oskrbo stome. Jožica Tomažič, viš. med. ses., univ. dipl. org., ET, je ob komunikacijskih veščinah poudarila tudi pomen strokovnega znanja s področja oskrbe stom.

Slušatelji so bili z izbranimi prispevki in podanimi vsebinami zelo zadovoljni, prav tako z organizacijo seminarja. Predlagali so še več podobnih vsebin v obliki delavnic.
Komunikacija ni nekaj statičnega, teoretičnega, moramo jo živeti in neprestano dopolnjevati v praksi, v vsakdanjem življenju, v delovnem okolju, s sodelavci in pacienti. Hvala vsem, ki so prispevali k izboljšanju znanja komunikacijskih veščin. Na vseh nas je, da jih prenesemo v klinično okolje ter na ta način izboljšamo medosebne odnose, pacientom in njihovim svojcem pa olajšamo zdravstveno oskrbo.

Danijela Pušnik, Peter Koren