Poročilo iz 37. strokovnega seminarja sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji

4. in 5. 3. 2010 se je v Rogaški Slatini odvijal 37. strokovni seminar sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji z naslovom: »Bolnik z rakom na zdravljenju doma – priporočila za zdravstveno nego«.
Pozdravni govor je imela v.d. predsednica sekcije ga. Katarina Lokar, prof. zdr.vzg. ki je nadaljevala z uvodnim predavanjem o problematiki zdravstvenega sistema. Dotaknila se je problema staranja prebivalstva in posledično večjega števila bolnikov s kroničnimi boleznimi, kamor spadajo tudi bolniki z rakom. Izpostavila je selitev zdravstvene oskrbe iz bolnišnice v dnevne bolnišnice, ambulante in na bolnikov dom ter s tem večjo vlogo in odgovornost bolnikov v procesu zdravljenja. Velik pomen ima ob tem izobraževanje, informiranost ter zdravstvena vzgoja. Izpostavljena je bila nezadostna prilagoditev sistema zdravstvenega varstva spremenjeni zdravstveni obravnavi bolnikov, predvsem zaradi načina financiranja zdravstvenih storitev, pomanjkanja kadra in dejstva da je v današnjem sistemu zdravstvenega varstva nosilec zdravstvene oskrbe še vedno izključno zdravnik. Poudarjen je bil pomen razvijanja novih modelov prakse, ki jih narekujejo bolniki, znanstvena dognanja in razvoj tehnologije.

V nadaljevanju je ga. Monika Sonc mag. far, spec. predstavila varno in pravilno rabo peroralnih zdravil za sistemsko zdravljenje. S pojavom novih peroralnih protitumorskih zdravil se pojavljajo tudi nova vprašanja in težave pri jemanju le teh. Izpostavljen je bil pomen zdravstvenih delavcev in farmacevtov da bolnika aktivno usmerjajo k odgovornemu jemanju zdravil ter da jih osveščajo o vseh prednostih in slabostih peroralnih zdravil o čemer je v nadaljevanju predaval tudi Jernej Benedik dr. med.
Ga. Nataša Rekar Gradinski je iz svoje izkušnje opisala problematiko onkološkega bolnika pri spopadanju z boleznijo ter težave s katerimi se je borila v procesu zdravljenja. Poudarila je pomen osveščenosti in odgovornosti bolnika pri jemanju peroralne terapije na domu.
V drugem sklopu predavanj je Suzana Mlaker, dipl. m. s. predstavila vlogo medicinske sestre pri spremljanju bolnic z rakom na hormonskem zdravljenju. Izpostavila je problematiko pomanjkljive obravnave bolnic z rakom dojk po najsodobnejših smernicah zaradi same organizacije dela in nezadostnega pridobivanja znanja v času študija. Predstavila je prednosti in slabosti hormonskega zdravljenja na domu.
Snežana Umičević, dipl. m. s. je preko predstavitve primera predstavila uporabo elastomerske črpalke s citostatsko terapijo na domu. Poudarila je pomen zdravstvene vzgoje tako bolnikov kot svojcev ter pomen prepoznavanja in reševanja morebitnih težav.
O pomenu svetovanja ter zdravstvene vzgoje je predavala tudi Biserka Petrijevčanin viš. med. ses. in sicer o bolnikih ki se ambulantno zdravijo z radioterapijo. Predstavila je svetovanje v posvetovalnici za zdravstveno nego, individualno svetovanje in svetovanje na daljavo – telefonsko svetovanje. Zaključila je da dobra osveščenost bolnika in svojcev pozitivno vpliva na potek zdravljenja, ter da se čas ki ga medicinska sestra nameni bolniku za svetovanje obrestuje.
Denis Mlakar–Mastnak, dipl. m. s., spec. klin. diet. je predavala o prehranski obravnavi onkološkega bolnika, ki je na ambulantnem onkološkem zdravljenju. Prestavila je delovanje prehranske ambulante in celotno verigo v prehranski podpori bolnika z rakom. Poudarila je pomen individualnega svetovanja, sistematično reševanje bolnikovih prehranskih potreb in spremljanje prehranskega stanja bolnika skozi ves proces zdravljenja, če je potrebno.
Tretji sklop predavanj se je začel s predstavitvijo organizacije paliativne oskrbe v Sloveniji. Andreja Petrnelj, dipl. m. s. je predavala o njenih prednostih in ovirah. Organizacija paliativne oskrbe v Sloveniji še ni razvita, postavljajo pa se temelji za njen razvoj. Potrebno je imeti sistemski pristop, jasne smernice in klinične poti ter kriterije in standarde. Paliativno oskrbo bolnika je potrebno uvrstiti v redne programe izobraževanja in ustrezno financirati dejavnost.
Boštjan Zavratnik, dipl. zn.  je predaval o posebnostih dovajanja zdravil v paliativni oskrbi in o hidraciji bolnika s hipodermoklizo. Posebnost paliativne oskrbe je v tem, da se je potrebno pogosto gibati izven zastavljenih meja in se prilagajati novo nastalim situacijam. Poudaril je sposobnost zdravstvenega osebja, da smo se v paliativni oskrbi sposobni vrniti nazaj k preprostemu, kljub temu da je zdravstvena oskrba vedno bolj kompleksna in specializirana.
Mira Logonder, viš. med. ses. je predstavila priporočila za zdravstveno nego pri zdravljenju bolečine na domu. Govorila je o karcinomski boleči, o metodah in načinih zdravljenja ter o vlogi zdravstvene nege. Predstavljena je bila tudi pisna dokumentacija ter metode dela pri zdravstveni vzgoji bolnikov in svojcev.
Klelija Štrancar, univ. dipl. teol. in Tanja Žagar, univ. dipl. psih. sta predstavili psihosocialno in duhovno oskrbo bolnika in njegove družine v zadnjem obdobju življenja. Predavali sta o psihosocialnem in duhovnem odzivu na bolezen, čustveni stiski, o prepoznavi psihosocialnih in duhovnih potreb bolnika in njegove družine ter žalovanju. Izpostavili sta pomen celostne oskrbe bolnika.
V zaključku prvega dneva predavanj sta se zvrstili še dve delavnici. Prva na temo intervencij zdravstvene nege pri zdravljenju bolečine na domu in druga na temo intervencij zdravstvene nege pri VAP-u in paranteralni prehrani na domu.
Sledila je slavnostna večerja z glasbo in zabavo dolgo v noč.
Drugi dan seminarja se je začel s predavanjem Andreje Vrtovec, dipl. m. s. ki je predstavila model koordiniranja zdravstvene nege in oskrbe v domačem okolju pri bolnikih v terminalni fazi življenja. Največja težava s katero se srečujejo patronažne medicinske sestre je neusklajenost in  nekoordiniranost različnih služb ki spremljajo bolnika v domačem okolju, velik stres ob srečevanju z bolniki v terminalni fazi ter velika odgovornost pri oskrbi umirajočega bolnika.
Iz vsakodnevnih praktičnih primerov sta nam delo patronažne medicinske sestre še bolj približali Mateja Bandur dipl. m. s. in Eva Kovačič dipl. m. s. ki sta nam predstavili dva primera dobre prakse.
Predavanje je nadaljeval Peter Koren dipl. zn., spec. Manag., ki je spregovoril o bolniku z rakom, ki se zdravi s kisikom na domu. Bolniki z rakom se redko zdravijo s kisikom doma, če ni poleg diagnoze rak dokazana tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen. Kisikova terapija  ne sme biti ovira, da bolnik z rakom ne bi smel zadnjih dni življenja preživeti v domačem okolju glede na to da je mogoče različne vire kisika najeti tudi po relativno nizki ceni.
O socialni oskrbi bolnikov z rakom je predavala Leonida Marinko, dipl. soc. del. Predstavila je zakonsko podlago socialne oskrbe bolnika na domu, poudarila pomen združevanja različnih služb in društev, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja onkološkega bolnika.
O podporni zdravstveni negi in o tem ali lahko rehabilitacija izboljša kakovost življenja je predavala mag. Albina Bobnar, viš. med. ses., prof. defekt. Predstavila nam je različne vrste rehabilitacije, rehabilitacijske cilje in pomen vključevanja rehabilitacije v vsakodnevno prakso. Poudarila je pomen onkološke medicinske sestre, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju celostne oskrbe bolnikov z rakom. Glede na to da se rehabilitacija še ne izvaja v zadostni meri nam je nazorno prikazala koncept rehabilitacije v vsakodnevnem delu onkološke medicinske sestre.
V zadnjem sklopu predavanj je Helena Uršič, viš. med. ses., ET predavala o rehabilitaciji bolnikov z izločalo, hranilno in dihalno stomo ter o težavah s katerimi se bolniki srečujejo v domačem okolju. Poudarila je, da smo za uspešno rehabilitacijo bolnika odgovorni vsi ki smo vključeni v bolnikovo zdravljenje. Velik pomen pri rehabilitaciji bolnikov z rakom imajo tudi različna društva in združenja bolnikov.
V nadaljevanju sta Jožica Vrečko, dipl. m. s. in Nada Urek Kranjc, ZT predavali o laringektomiranem bolniku ob odpustu iz bolnišnice ter o vključevanju v domače okolje. Predstavljena je bila tako anatomija kot fiziologija grla, zdravstvena nega bolnika s trajno traheostomo, priprava bolnika na odpust, prikazana je bila menjava dihalne cevke, spregovorili sta o pomoči pri težkem dihaju, o rehabilitaciji, ter socialnih programih laringektomiranih bolnikov v Sloveniji. V zaključku sta poudarili pomen  timskega dela pri oskrbi bolnika s traheostomo.
Ksenija Peterlin, dipl. m. s. je predavala o oskrbi pooperativne rane na domu. Podarila je pomen dobre informiranosti bolnika ter svojcev pred odpustom v domače okolje ter dobro sodelovanje s patronažno službo saj so odpusti bolnikov v domače okolje po kirurškem zdravljenju vedno hitrejši, kar predstavlja za medicinsko sestro še večjo odgovornost.
V zadnjem predavanju nam je Slavica Živič, viš. med. ses. predstavila uporabo z vakuumom podprto celjenje ran (V.A.C.) na domu, njene prednosti in slabosti. Dokazane so številne klinične prednosti zdravljenja z V.A.C. terapijo, predvsem na račun hitrejšega celjenja ran, skrajšanega negovalnega časa in bivanja v bolnišnici, vendar je še vedno bistvena težava v zdravljenju izven bolnišnice prav njegova cena.
Po zaključku predavanj so sledile še učne delavnice na temo intervencije V.A.C. terapije na domu, intervencije zdravstvene nege pri zdravljenju s kisikom na domu in intervencije zdravstvene nege pri bolnikih z dihalno stomo.
Ob zaključku predavanj in delavnic nas je čakala še dolžnost volitve novega izvršnega odbora in predsednika Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, saj je dosedanji v. d. predsednici Katarini Lokar, prof. zdr. vzg. potekel mandat. Soglasno smo za novo predsednico izglasovali Biserko Petrijevčanin, viš. med. ses. Želimo ji veliko poguma, uspešnega sodelovanja ter delavnega zagona v naslednjih štirih letih.

Vesna Ostrožnik