(5 th EONS Spring Convention)

Innsbruch, Austrija, 20 – 22 april 2006

 Ostrožnik Vesna, Marinček Gordana, Terbovšek Robert       

 20 – 22. aprila je na tirolskem v smučarskem mestu Innsbrucku potekala že 5. mednarodna konvencija EONS (European oncology nursing society). Konvencije smo se udeležile tri diplomirane medicinske sestre in en diplomirani zdravstvenik iz Onkološkega inštituta. Naša udeležba na kongresu je bila aktivna, saj smo predstavili poster z naslovom: Tveganje za nastanek razjede zaradi pritiska pri bolnikih z rakom: ali so starostniki bolj ogroženi?

 Tema letošnjekonvencije je bila: Rak v starosti s poudarkom na novostih in spremembah v onkologiji in gerontologiji, podane so bile  smernice in napotki za nadaljno delo na področju zdravstvene nege. K sodelovanju je bila povabljena tudi organizacija SIOG (International Society for Geriartric Oncology). Kljub temu, da gre za evropsko konvencijo, je bilo k sodelovanju povabljenih tudi nekaj predavateljev iz ZDA. Poleg predavanj so bile organizirane tudi učne delavnice, na katerih smo lahko izmenjali mnenja in delili iskušnje.

 Zadnji statistični podatki kažejo, da se starost prebivalstva veča. Razlog za to je velik napredek v zdravljenju in preventivi mnogih življenjsko ogrožujočih bolezni. Ocenjuje se, da naj bi do leta 2020 ena petina do ena četrtine populacije zahodnega sveta dočakala starost 65 let ali več.  Z naraščajočo starostjo prebivalstva pa se žal povečuje tudi incidenca raka, ki v današnjem času velja predvsem za bolezen staranja.

 Po najnovejših podatkih naj bi se v Evropi 60 % na novo odkritih primerov raka in več kot 70% smrti zaradi raka pojavljalo pri pacientih starejših od 65 let.

 V treh dneh se je zvrstilo kar nekaj zanimivih predavanj in učnih delavnic. Tako smo lahko poslušali predavanja o posebnostih podporne terapije v geriatrični onkologiji (predstavitev nekaterih novosti: Pegfilgrastim, Darbepoetin alfa, Ibandronate,...), o novostih v sistemskem zdravljenju (predstavitev raznih kliničnih študij in novejših - predvsem bioloških zdravil), o novostih v radioterapiji ter o novostih v zdravljenju neželenih učinkov sistemskega zdravljenja (obvladovanje slabosti in bruhanja).

Predstavljen je bil tudi nov «CORE CURRICULUM« za rak v starosti in podana navodila za uvajanje v prakso. To so standardi za dobro prakso, ki določajo kompetence medicinskih sester. Na to temo je bila organizirana tudi delavnica.

 Ker je bil urnik precej natrpan, smo se udeležili le nekaterih delavnic. To so bile delavnice: »Etika in odločitve«, ki med drugim izpostavlja vprašanje, ali je naše delo (zdravljenje in zdravstvena nega starostnika z rakom) etično in kakšne etične dileme se pojavljajo pri našem delu s starostniki? Delavnici, ki smo se ju tudi udeležili sta bili še »Problemi povezani s kemoterapijo pri starostniku« in »Kvaliteta življenja pri starostniku z rakom«. Delavnice so bile zelo zanimive. Dana nam je bila možnost primerjave našega dela in iskušenj z delom medicinskih sester iz nekaterih drugih evropskih držav in ZDA.

 Tekom vseh treh dni, smo si imeli možnost ogledati tudi veliko zanimivih posterjev iz tujine z zelo različnimi temami iz področja onkološke zdravstvene nege.

Z našim posterjem smo želeli predstaviti zelo pogost problem v zdravstveni negi, to je nastanek razjede zaradi pritiska, čemur je starostnik zaradi mnogih obremenjujočih faktorjev (starost, stanje kože, inkontinenca, motnje gibanja, debelost, rakasta kaheksija , spremljajoče bolezni in razvade) še bolj podvržen.

 Tekom vseh predavanj in delavnic, smo prišli do spoznanja, da kljub temu, da je zdravstvo v Sloveniji dokaj dobro razvito in na dokaj visoki ravni, se težko primerjamo z nekaterimi drugimi evropskimi državami in z ZDA. Razlike so močno opazne prav pri delu nas medicinskih sester, saj so naše pristojnosti iz opisa del in nalog povsem drugačne, kot naprimer pristojnosti medicinskih sester iz Danske, Švedske, Nizozemske, ZDA,...

Dobili smo občutek, da imajo v nekaterih državah medicinske sestre veliko večjo vlogo pri načrtovanju bolnikovega zdravljenja in so enakovredne partnerice zdravnikov. Njihova vloga v procesu zdravstvene oskrbe ni zgolj zdravstvena nega. Veliko bolj se upošteva njihovo mnenje in ceni njhovo delo. Naprimer na švedskem lahko medicinske sestre zdravniku rečejo (in se od nje to celo pričakuje), da po njenem mnenju in njeni presoji določen bolnik ni primeren za določeno terapijo oz. terapija ni primerna zanj. Pri načrtovanju bolnikovega zdravljenja so vedno prisotne tudi medicinslke sestre, ki na zdravljenje gledajo in vplivajo z vidika zdravstvene nege. V tujini se veliko pozornosti posveča tudi raznim kliničnim študijam, v katere so v veliki  meri vključene tudi medicinske sestre kot aktivne sodelavke.

 Kljub resnično zelo natrpanem urniku, smo našli čas tudi za družabno življenje in spoznavanje mesta pod Alpami. Vrnili smo se bogatejši za nova spoznanja, z novimi idejami, željami in novim zagonom za vsakodnevno delo z onkološkimi bolniki.

 Ostrožnik Vesna